Nekoč je živela družina petih malih pujsov in gospa Pujska, njihova mama, jih je imela vse zelo rada. Nekateri mali pujsi so bili zelo pridni in so radi ustregli mami Pujski. Najstarejši pujs je bil tako delaven in koristen, da so ga klicali kar gospod Pujs.
Nekega dne se je gospod Pujs z vozom polnim zelenjave odpravil na tržnico. Toda ni prišel daleč, saj mu jo je zagodel osel, ki se je kar naenkrat ustavil. Nobeno priganjanje, niti palica, ga ni moglo pripraviti do tega, da bi se premaknil. A gospod Pujs se ni jezil, odvezal je osla in, močan kot je bil, kar sam potisnil voz do tržnice. Sprva so ga vsi malce čudno gledali, nekateri so se mu celo smejali, a nič več, ko jim je razložil, kakšne težave je imel na poti.
Dan na tržnici se je končal uspešno in gospod Pujs ter osel sta se odpravila domov. Ko je doma gospod Pujs pripovedoval mami Pujski svojo zgodbo, ga je ta objela in rekla: "Ti si moj najljubši in najdragocenejši sin."
Ta mali pujs si je zelo želel iti z bratom na tržnico, toda ker je bil poreden in mu ni bilo za zaupati, ga mama Pujska ni pustila. Moral je ostati doma. Čez nekaj časa je morala mama Pujska skočiti do mlinarja po nekaj moke, zato mu je naročila, naj bo priden in naj pazi hišo.
Toda takoj, ko je ostal sam, je začel početi vragolije. Najprej je nadlegoval ubogo mačko, potem polomil bratove igračke, pojedel marmelado, razbil vazo, za konec pa še potrgal vse lepe rožice na okenski polici.
Ko se je gospa Pujska vrnila, je bila zelo utrujena, zato sprva sploh ni opazila vse škode in nereda, ki ga je povzročil mali pujs. Utrujena se je zleknila v naslonjač in zaspala. In kaj je storil poreden pujs? Vzel je veliko ruto in privezal mamo Pujsko na naslonjač.
Mali pujs, ki je dobil slastno kosilo
Ta mali pujs je bil zelo priden in pazljiv. Mami Pujski ni nikoli povzročal težav in rad je ubogal. Tudi učil se je rad in zmeraj je prvi napravil domačo nalogo.
Tega dne ni bilo nič drugače in ko je mama Pujska preverila, kako napreduje, je že vse končal. Ker je bil tako priden, ga je pobožala in rekla: "Moj priden mali pujsek." Potem je pomagal mami skuhati čaj, nato pa se je z njenim dovoljenjem odšel igrati na dvorišče.
Ker je bil zmeraj tako priden, mu je mama Pujska rada ustregla. Tokrat z njegovo najljubšo jedjo - govejo pečenko. Njam!
To je bil zelo svojeglav in trmast mali pujs. Mama Pujska ga je poslala pisat domačo nalogo, toda takoj, ko je odšla na vrt, je strgal knjigo in zvezek ter stekel na ulico. Tam se je igral z drugimi brezdelnimi malimi pujsi.
Čez čas se je z enim od pujsov stepel in jih dobil par po rilcu. Ker se potem ni vrnil domov, dokler ni bilo že zelo temno in mrzlo, se je močno prehladil. Več dni je nato moral preživeti v postelji in jemati zelo ogabna zdravila.
Mali pujs, ki se je celo pot cmeril
Ta mali pujs se je odpravil ribarit. Šel je do ribnika kmeta Godrnjavsa, ki pa nikomur ni dovolil, da bi tam lovil ribe. A nespameten mali pujs se ni oziral na to, čeprav je ob ribniku visel velik napis: Ribarjenje strogo prepovedano!
Kmalu je ujel zelo veliko ribo, toda ko jo je hotel odnesti domov, ga je videl kmet Godrnjavs. Mali pujs je spustil ribo in hotel zbežati, a prepozno. Godrnjavs ga je ujel in mu naložil par krepkih po riti. Tako je odšel praznih rok domov in se celo pot cmeril.
KONEC